Velika sinica

Lat.: Parus major
Družina: Sinice (Paridae)

Izgled

13,5 – 15 cm. Je največji predstavnik svoje družine in v Sloveniji med najbolj pogostimi gnezdilkami. Zgornja stran je olivno zelene barve, glava je značilno črna z kontrastnimi belimi lisami na licih. Prsi in trebuh so rumeni z črno črto po sredini, ki je pri samicah tanjša kot pri samcih.

Habitat

Gnezdi lahko kjerkoli, kjer raste drevje; od morske obale do visokogornega ruševja. Naseljuje vse vrste gozdov, vrtove, grmišča, parke, sadovnjake in naselja. Posebno pogosta je v razdredčenih listnatih ali iglastih gozdovih.

Prehrana

Prevladujejo žuželke, ličinke in pajki, pozimi pa semena, oreški in loj. So zelo pogoste obiskovalke krmilnic in visečih mrežic z orehovimi jedrci. Rade imajo tudi napol razpolovljene kokose, sadje, žir in želode.

Vedenjske značilnosti

Njeno petje je eno najbolj prepoznavnih pozno pozimi in spomladi; kitični “cipe-cipe-cipe” ali “cedi-cedi-cedi”. Ima enega največjih glasovnih inventarijev, mnoge klice je prevzela od drugih sinic. Kadar opozarja na nevarnost, je moč slišati njen dobro znani “ti-čerrrr”. V primerjavi z drugimi sinicami je manj živahna in išče hrano pogosteje na tleh ali deblu kot v letu. Gnezdi večinoma v duplih, tudi v luknjah v skalah ali betonu. Samica znese 5-12 jajc, ki jih nato vali 12-15 dni.

Razširjenost

Razširjena je po večini Evrope in Azije, saj je zelo prilagodljiva vrsta. Izjema so le temperaturno ekstremna območja, recimo Sibirija. Na Slovenskem je ena najpogostejših celoletnih gnezdilk.

Ogroženost

Velika sinica je uvrščena na seznam IUCN pod kategorijo najmanj ogrožena.