Črna žolna

Lat.: Dyrocopus martius
Družina: Žolne (Picidae)

Izgled

Od 40 do 46 cm velika ptica, skoraj tako velika kot vrana. Ima črno perje, dolg in tanek vrat ter svetel kljun. Samci imajo značilno rdečo čepico, samice pa le zatilje.

Habitat

Gnezdilka iglastih in mešanih gozdov s starimi bukvami in iglavci, v katerih si izdolbe duplo. Občasno se naseli blizu naselij ali v mestnih parkih.

Prehrana

Mravlje (npr. lesna mravlja), ličinke hroščev, ki se skrivajo pod lubjem (npr. lubadar ali kozliček), druge žuželke in jagodičje. Pri iskanju hrane s kljunom drobi odmrla debla in s tem pomembno sodeluje pri obnovitvi gozda.

Vedenjske značilnosti

Leta premočrtno, z neenakomernimi perutnimi zamahi. V letu se pogosto oglaša z daleč slišnim “prri-prri-prri”, ko pristane, pa je slišati njen “klieee”. Spomladi se oglaša z dolgim “bobnanjem” in območnim petjem, glasnim “kvikvikvi”. Za vzrejo mladičev si vsako leto naredijo novo duplo visoko v deblu bukve ali bora. Maja ali junija izleže samica 3-5 jajc.

Razširjenost

Po celi Evropi, razen v Veliki Britaniji, na Irskem in v skrajno severni Skandinaviji. Najdemo jo tudi čez celotno dolžino Azije, v zmerno toplem pasu, je pa bolj pogosta v Evropi. Na jugu jo najdemo do Italije in Španije. V Sloveniji je precej pogosta celoletna vrsta.

Ogroženost

Na IUCN seznamu je uvrščena v kategorijo najmanj ogrožena. Med predstavniki svoje družine je črna žolna najbolj ogrožena.