Menišček

Lat.: Parus ater
Družina: Sinice (Paridae)

Izgled

10 – 12 cm velika ptica, zelo podobna veliki sinici. Ima veliko glavo v primerjavi z ostalim telesom in značilno podolgovato belo liso na tilniku in svetlima progama na perutih. Pri mladičih so lica, lisa na tilniku in trebušni predel rumenkasti.

Habitat

Gnezdi v različnih vrstah iglastih gozdov, najpogosteje v smrekovem, najredkeje pa v popolnoma borovem. V južni Evropi naseljuje tudi čiste listnate gozdove. V Sloveniji je pogosta vrsta, ki je prisotna celo leto.

Prehrana

Poleti žuželke, pajki in gosenice, pozimi pa pretežno semena iglavcev.

Vedenjske značilnosti

Meniščki se v gostem vejevju iglavcev hitro in neutrudno spreletavajo z veje na vejo. Zunaj gnezdilnega obdobja se pogosto združijo v skupine z drugimi sinicami. Pogosto obiščejo krmilnice. Oglaša se s kitičnim “cevicevicevi” ali “sitjisitjisitjisitji” preko celega leta. Veliko klicev je podobno kraljičkovim; visoki in tanki “psit” ali nizi “tsi-tsi-tsi”. Gnezdijo v duplih dreves ali štorov, pa tudi v gnezdilnicah; včasih jim zadostuje samo luknja v zidu.

Razširjenost

Je dokaj pogost v zmernem toplotnem pasu Azije in skoraj cele Evrope, pojavlja pa se tudi v severni Afriki. Pri nas je najmanjši od sinic.

Ogroženost

Menišček je uvrščen med najmanj ogrožene vrste na rdečem seznamu IUCN.