Siva vrana
Lat.: Corvus cornix (opomba: siva vrana je izjemno podobna črni vrani in dolgo časa sta bili vrsti klasificirani kot podvrsti iste vrste (Corvus corone). Po tej klasifikaciji je siva vrana dobila ima Corvus corone cornix, črna vrana pa Corvus corone corone. A ker se med sabo tudi križata in so njuni potomci med drugim bistveno manj plodni, imata obe spet status vrste.)
Družina: Vrani (Corvidae)
Izgled
Večji ptič, velik od 44 do 51 cm z razponom kril od 84 cm do enega metra. Hitro jo lahko prepoznamo po značilnem sivo-črnem perju. Glava, kljun, rep, peruti in prsi so bleščeče črni, trup pa se od sestrske vrste črne vrane razlikuje po pepelnasto sivi barvi. V letu se vidijo tipično zaokrožene konice kril, ki se zaključujejo s “prsti”.
Habitat
Tako kot drugi vrani je siva vrana oportunist in izkorišča človekovo prisotnost za vir hrane ter življenski prostor. Zaradi te lastnosti pravimo, da je sinantropna vrsta. Gnezdi v razredčenih gozdovih, gozdičkih na polju, barjih, resavah in pogosto tudi v središčih mest.
Prehrana
Siva vrana je vsejedi mrhovinar ter zelo inteligentna žival. S tal pobira oreške, školjke ali rakovice ter jih spušča z velike višine, da se na tleh razletijo, nato pa poje sredico. V mestih jo lahko večkrat vidimo odpirati vreče za smeti in podobno. V naravi prevladujejo žuželke in ličinke ter maloščetinci in polži, pa tudi sadje in semena. V obdobju gnezdenja pa se prehranjujejo tudi z goliči ali jajci.
Vedenjske značilnosti
Oglaša se z prepoznavnim, rezkim in glasnim “kra”, ki je njen najpogostejši klic, pa tudi petje, kadar se večkrat ponovi. Kadar se med seboj prepirajo, spuščajo suh in brneč “krrrr krrrr…”. Po oglašanju samem jo je praktično nemogoče ločiti od sorodne črne vrane. Na življenje v mestih se je prilagodila šele v zadnjih nekaj desetletjih in tam postala velik škodljivec. Gnezdi od februarja do sredine junija, odvisno od podnebja. Samec in samica skupaj zgradita dobro utrjeno gnezdo visoko v krošnji, kjer samica izleže 3-6 jajc. Med valitvijo za hrano skrbi samec, mladiči pa gnezdo zapustijo po meseci dni. Sive vrane so znane po tem, da so pogosto agresivne do drugih ptic, še posebej v času gnezdenja.
Razširjenost
Živi v severni, vzhodni in jugovzgodni Evropi, zahodni Aziji ter delti Nila v Afriki. V Sloveniji je siva vrana najpogostejša med vsemi vranami, predvsem v območjih, v katerih prevladuje kulturna krajina. Odsotna je le na visokih legah in v strnjenih gozdovih.
Ogroženost
Siva vrana ni uvrščena na IUCN rdeči seznam, je pa nanj uvrščena črna vrana, s katero sta bili še do nedavnega obravnavani kot ista vrsta. Črna vrana je uvrščena pod kategorijo najmanj ogrožena.